Komentar na navedbe v medijih glede vodohrana Črenšovci


Spoštovani!

V zvezi s poročanjem zadnje dni v medijih se čutimo dolžne pojasniti zadeve, ki se pišejo glede vodohrana v Črenšovcih.

V poročilu podjetja Eko-park so zapisali: ''Težava, da je vodohran Črenšovci termično ni zadostno izoliran objekt; je pa sploh nedopustna projektna pomanjkljivost.''

Vodohran je objekt, ki služi za stabiliziranje tlačnih razmer in izenačuje konice porabe vode ter omogoča požarno varnost območju katerega oskrbuje. Vodohran ni bazen vode, kjer bi voda stala, temveč se voda skozi njega konstantno pretaka. Območje, ki ga dotični vodohran oskrbuje, dnevno porabi cca 650-700 m3 vode, volumen vodohrana je pri 100% polnitvi 400 m3. Dnevno se celotna količina vode menja 1,5-2x, odvisno od trenutne dnevne porabe vode na sistemu katerega oskrbuje.

Temperaturni profili stene vodohrana v Črenšovcih kažejo, da je ob zunanji temperaturi 25°C ter vstopni temperaturi vode 18°C, temperatura na notranjem robu AB stene 18,4°C; ob zunanji temperaturi 30°C ter vstopni temperaturi vode 20°C, temperatura na notranjem robu AB stene 20,6°C; ob zunanji temperaturi 35°C ter vstopni temperaturi vode 20°C, temperatura na notranjem robu AB stene 20,9°C. Temperaturni profili stene vodohrana v Črenšovcih v zimskih razmerah pa kažejo, da je ob zunanji temperaturi -15°C ter vstopni temperaturi vode 5°C, temperatura na notranjem robu AB stene 3,9°C; ob zunanji temperaturi -10°C ter vstopni temperaturi vode 5°C, temperatura na notranjem robu AB stene 4,2°C; ob zunanji temperaturi -5°C ter vstopni temperaturi vode 10°C, temperatura na notranjem robu AB stene 9,2°C.

Iz zgoraj navedenih podatkov ter priloženih izračunov (glej spodaj) je razvidno, da ne prihaja do pregrevanja niti do prekomernega ohlajanja vode v vodohranu in da je toplotna izolacija vodohrana ustrezna! Kar pomeni, da je trditev Eko-parka neresnična. Temperatura vode v vodohranu je odvisna predvsem od temperature vode, ki pride v vodohran in ne od zunanje temperature zraka.

Vodovodni sistem, in kot del tega sistema tudi vodohran, je bil sprojektiran v skladu z zahtevami naročnika po požarni in sanitarni vodi, v skladu z veljavnimi pravilniki in stanjem zadnje tehnike na dan projektiranja. Zanikamo, da bi bile v projektu kakšne nepravilnosti, ki bi vplivale na kakovost vode! Za celoten vodovodni sistem in objekte na njem so bila pridobljena uporabna dovoljenja, s čimer je skladnost projekta z veljavno zakonodajo tudi potrjena. Vodovodni sistem je bil predan upravljalcu s strani investitorja, njegova naloga je pa sedaj, da spremlja stanje pitne vode in v skladu z izsledki tudi odreagira, če je to in ko je to potrebno.

V letu 2016 je bilo v celotni Sloveniji odvzetih več kot 50 vzorcev vode, ki so imele temperaturo med 22,5 in 25,9°C. (vir: Rezultati 2016). Do takšnih temperatur torej prihaja povsod po Sloveniji. To so ekstremne temperature, ki zahtevajo da upravljalec vodovoda odreagira in dela svoje delo. Skrbi, da je pitna voda še naprej neoporečna. Doda dezinfekcijsko sredstvo, da prepreči bakterijam razmnoževanje ter po potrebi opravlja izpiranje posameznih cevovodov. Maksimalna temperatura pitne vode ni določena, dejstvo pa je, da je ob višji temperaturi potrebno več dezinfekcijskega sredstva.

Kar se tiče oporečnosti pitne vode v vodovodnem sistemu pa moramo jasno povedati, da je voda PITNA in ustrezna glede na Pravilnik o pitni vodi. Tudi v primeru, ko je temperatura vode narasla na 25°C voda ni bila nevarna za zdravje ljudi, kar je jasno razvidno tudi iz poročila NIJZ, ki je opravilo preiskavo o skladnosti vzorca z zgoraj omenjenim pravilnikom.

Seveda je jasno in tega ne zanikamo, da je temperatura vode 25°C skrajna temperatura pri kateri je potrebno odreagirati. Vendar zato imamo upravljalca vodovoda, ki v takšnih primerih mora ustrezno ukrepati in po potrebi odrediti večje doziranje dezinfekcijskega sredstva znotraj dovoljenih vrednosti in/ali opraviti izpiranje določenih delov cevovoda, kjer je to potrebno.


Anton Kolarič, dipl.inž.grad.




Priloga: Slike izračunov gradbene fizike stene vodohrana


Slika 1: Temperaturni profil stene pri temperaturi zraka 35 °C ter pri vstopni temperaturi vode 20 °C.
Črna linija kaže temperaturo v vsaki točki prereza stene in je jasno vidno, da se večino temperaturne razlike zgodi znotraj toplotne izolacije.


Slika 2: Temperaturni profil stene pri temperaturi zraka -15 °C ter pri vstopni temperaturi vode 5 °C.
Črna linija kaže temperaturo v vsaki točki prereza stene in je jasno vidno, da se večino temperaturne razlike zgodi znotraj toplotne izolacije.


Slika 3: Simulacija prehoda toplote skozi steno na vroč poletni dan iz katere je jasno razvidno,
da se temperatura na notranji strani stene minimalno oz. nično spreminja glede na zunanjo temperaturo